Med gradbena dela sodi tudi omet, ki je eden najbolj izpostavljenih delov našega stanovanja ali hiše, zato moramo z lepim zunanjim ometom poskrbeti za dober prvi vtis. Pred nanosom se moramo odločiti na kakšen način bomo nanesli malto, ročno ali strojno, in kakšno maltno mešanico bomo uporabili. Ometi so veliki korak k lažji predstavitvi končnega izgleda prostora. Ometi skrijejo vse napeljave, električne, vodovodne, kanalizacijo in prezračevalne vode. Ometi nam prvič pokažejo stene v vsej svoji lepoti, brez fug, lukenj, sledi krpanja in predvsem zakrijejo manjše napake nenatančne gradnje.
Klasični ometi
Klasični ometi se izvajajo v naslednjih korakih.
Strojni ometi
V primerjavi s klasičnimi ometi so strojni ometi vgrajeni hitreje in material, ki ga vgrajujemo se pripravi vedno v istem razmerju in po istem postopku. Zato so strojni ometi enake kvalitete materiala po celotnem objektu. Strojni ometi se vgrajujejo v novogradnje kakor tudi v adaptirane objekte.
Strojni ometi se delijo na:
Apneno cementni strojni ometi, ki so trši, bolj podobni ročni ometom in dajejo videz grobega ometa, primerni so predvsem za vlažne prostore.
Apneno mavčni strojni ometi, ki so mehkejši, občutljivejši in na pogled bolj gladki, uporabljamo jih za bivalne prostore.
Toplotnoizolacijski strojni ometi so ometi z boljšimi toplotnoizolativnimi lastnostmi.
Tesarska gradbena dela so predvsem pomembna pri zahtevnem konstrukcijskem oblikovanju materialov, kot je npr. beton. Tako sta med tesarskimi deli ena najpomembnejših izdelava primernih opažev za konstrukcijsko oblikovanje in izdelava celovitih različnih lesenih konstruktov.
Poleg gradiva, kot je les, se za opaževanje konstrukcij, ki so oblikovno zahtevnejše in v času njihove uporabe izpostavljene delovanju večjih sil, uporabljajo tudi različne vrste kovinskih opažev.
V gradbeništvu med tesarska dela prištevamo tudi izdelavo in postavljanje različnih vrst delovnih odrov, katerih namen je omogočiti izvajanje ostalih vrst del v gradbeništvu in zaščito pred nevarnostmi.
Najpogostejša tesarska dela so tako:
Zidarska dela so najobsežnejša gradbena dela v gradbeništvu, zato so tudi najpomembnejša in najdlje trajajoča dela v okviru gradnje objekta. Zidarska dela obsegajo postavitve posameznih konstrukcijskih elementov, ki tvorijo osnovni nosilni skelet objekta. Zidarska dela so ključnega pomena pri gradnji objektov in zajemajo ogromno opravil, od zidanja temeljev in izdelave vseh vrst izolacij do zidanja dimnikov in opornih zidov.
V gradbenistvu med gradbena dela spadajo tudi betonska dela, ki so namenjena predvsem zagotavljanju doseganja konstrukcijske ustreznosti zgradbe in gradbenih objektov, kot tudi njihovih posameznih delov. Uporaba betonov in armiranih betonov je pogojena z namembnostjo zgradb in gradbenih objektov ter z njihovo arhitektonsko in konstrukcijsko zasnovo. Tako je armirani beton kot nosilni konstrukcijski material v večini gradbenih objektov.
Ob pravilni vgradnji ima beton dve temeljni vlogi. V armiranobetonskih konstrukcijah prevzema tlačne napetosti, ki jih povzročajo obremenitve konstrukcije, hkrati pa ščiti armaturo pred atmosferskimi in drugimi vplivi. Tako v klasični kot ostalih oblikah individualne stanovanjska gradnje se armirani beton uporablja predvsem pri temeljenju zgradb in izdelavi nosilnih elementov objekta, med katere sodijo horizontalne in vertikalne protipotresne vezi ter preklade in betonske plošče kot del medetažne konstrukcije.
Pri vzdrževalnih posegih je uporaba armiranega betona povezana z zagotovitvijo stabilnosti v primerih prebojev nosilne konstrukcije in zagotovitvijo skladnosti s protipotresnimi zahtevami za gradbene objekte.
Zemeljska dela
Zemeljska dela so prva faza pri gradnji objekta. Zanje veljajo vse dejavnosti, ki so namenjene pripravi gradbene jame za kasnejše temeljenje in njeni zaščiti. Zato jim v gradbeništvu pripisujemo velik pomen, saj je mnogih primerih šele takrat razvidna struktura tal, ki pa lahko zudi spremenijo načrt gradnje temeljev.
Izkopi
Gradbena jama mora biti izkopana pravilno in kakovostno, saj se lahko sesuje ali poškoduje. Po končani gradnji jo seveda zasujemo.
Ločimo:
- Gradbeno jamo v širokem odkopu: bočne površine jame kopljemo v naklonu, brez posebne zavarovalne konstrukcije,
- Gradbeno jamo z navpičnimi stenami: bočne površine zavarujemo pred rušenjem ali zdrsom z lesenim opažem, zabitimi lesenimi ali jeklenimi plohi,
- Zagatne stene: to so ploskovne konstrukcije, ki zemeljski pritisk vzdržujejo tako, da jih vpnemo v tla in so obremenjene na upogib.
Izkope razlikujemo glede na vrsto oziroma kategorijo tal, v katero se izkop opravlja, širino in globino izkopa ter način izkopa.
Poznamo 7 kategorij zemljin:
Glede na širino ločimo široki izkop ter izkop v ozkih jamah. Široke izkope uporabljamo predvsem pri gradnji podkletenih stavb, medtem ko so ozki izkopi bolj primerni kot izkopi za temelje objektov ali kanalske jarke. Omejeni so glede širine, in sicer do 2m.
Pri obeh vrstah izkopov začnemo vedno kopati s strani, ki je najbolj oddaljena od dovozne poti. Pazimo tudi na nagib, pod katerim se izkop opravlja. Pri mehkejših zemljinah moramo zaradi večje nevarnosti in lažjega rušenja sten izkopa le tega opravljati pod nagibom, pri zemljinah od III. kategorije naprej pa se izkop lahko opravlja navpično, vendar največ do globine 2m. V primeru, da izkop pod določenim nagibom ni mogoč, ga dodatno zavarujemo s pomočjo podpornega zidu.
Izboljšanje in priprava temeljnih tal
Pri temeljenju izboljšamo tla s pripravo peščeno-prodne ali gramozne blazine. To pripravimo tako, da temeljna tla izkopljemo do ustrezne globine, dno gradbene jame poravnamo in povaljamo s statičnim valjarjem ter na tla položimo polipropilensko polst, ki preprečuje mešanje spodnje zemljine z gramozno blazino. Nato nasujemo prvo plast gramozne blazine, ki je debela 25-30 cm, zanjo pa uporabimo peščen prodec ali drobljenec frakcije 0-63 mm. Nato jo statično uvaljamo in vgradimo na enak način drugo, po potrebi lahko tudi tretjo plast. Zaključna plast mora biti ravna.
Priprava za komunalne priključke
Med zemeljska dela štejemo tudi pripravo rovov za komunalne priključke in opremljanje zemljišča s priključki. Ko se odločimo za gradnjo hiše, je treba poskrbeti za vodovod, ki gospodinjstvo oskrbuje s pitno vodo. Gospodinjstva se s pitno vodo preskrbujejo preko vodovodnega sistema, katerega prvi člen je zajetje, katerih je lahko tudi več, povezanih v en sistem. Vodovodni sistem je povezan s cevovodi od zajetja do vseh porabnikov.
Ponekod pa ni možnosti, da bi zgradili javno kanalizacijo do vsake hiše, zato se v takih primerih poslužujemo greznic. Greznica je neprepustni zbiralnik odpadne vode iz posameznega objekta, iz katerega se odvaža zbrana sanitarna voda in izločeno blato na komunalno čistilno napravo. Greznico lahko gradimo dvo- ali tro-prekatno, pri čemer je prostornina prvega prekata polovica celotne prostornine.
Kanalizacijski priključek je del hišne kanalizacije, ki je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. To je območje kanalizacije od hišnega zbirnega jaška pa do priključka na javno kanalizacijsko omrežje. Kakovost zgrajene kanalizacije je odvisna od pravilnega polaganja cevovodov, pravilne gradnje objektov, strokovnih priključitev ter od rezultata preizkusa vodotesnosti kanalov in objektov.
