Krovstvo in kleparstvo zahtevata izredno dobro poznavanje materialov ter izkušnje pri izvedbi del, saj gre za storitve, ki morajo biti opravljene maksimalno kakovostno, natančno in zanesljivo.
Kleparska dela obsegajo:
- Žlebove in odtočne cevi,
- Obrobe,
- Strelovodne napeljave,
- Snegolove.
Žlebovi in odtočne cevi
Voda iz strehe objekta odteka po žlebovih in odtočnih ceveh. V žlebove izteka meteorna voda s strehe, ki jo nato sprejmejo odtočne cevi in jo odvajajo v kanalizacijo ali vodnjak. Posamezni elementi žlebov in odtočnih cevi so izdelani iz pločevine debeline 0,5 mm (bakreni žlebovi in žlebovi iz pocinkanega jekla) ali 0,8 mm (aluminijasti žlebovi). Za delo s kovinskimi žlebovi so potrebna posebna znanja in orodja, da je izvedba žleba in odtočnih cevi zares kakovostna.
Premer žleba in odtočne cevi se računata glede na površino strehe. Za strehe manjše površine (do 25m²) je ustrezna debelina žleba 70 mm in debelina odtočne cevi 50 mm, medtem ko je za strehe večje površine (do 100 m²) ustrezna debelina žleba 100 mm in odtočne cevi 125 mm. Površina se prepolovi, kadar iz strehe vodita dva žlebova oz dve odtočni cevi.
Zunanji rob žleba mora biti cm do dva nižji od notranjega roba, kar ob preveliki količini padavin in polnem žlebu ali njegovi zamašitvi prepreči, da bi voda odtekala po površini objekta in povzročala škodo. Padec žleba proti odtočni cevi mora biti 0,5 do 1 cm na meter dolžine. Po položaju so žlebovi lahko ležeči ali viseči, na streho so pritrjeni s posebnimi kljukami iz enakega materiala in v enaki barvi kot so žlebovi. Odtočne cevi pritrdimo na fasado, z objemkami ali s sidri za cevi.
Obrobe
Obrobe služijo estetskemu in funkcionalnemu zaključku strehe. V uporabi so predvsem naslednje vrste obrob:
- Zidne obrobe, katere namestimo na prehodih med streho in steno objekta in jih polagamo na opaž ali letve,
- Zaključne ali vetrne obrobe, ki so namenjene za namestitev na čelni strani strehe ali na robu objekta. Lahko so enodelne, dvodelne ali tridelne,
- Dimniške obrobe: dimniki in zračniki so najbolj problematični elementi strehe, ki jih je treba dobro zatesniti. K temu med drugim pripomorejo tudi dimniške obrobe.
- Dilatacijske obrobe, ki se nameščajo na stiku dveh objektov.
- Protipožarna obroba, ki loči dva sosednja objekta in varuje pred prenosom požara z enega na drugega.
Strelovodne napeljave
Strela je naravni pojav, katerega del sta blisk in grom. Lahko je zelo nevarna, saj se ob njej sprosti velika količina energije, napetost pri streli pa lahko doseže več deset tisoč voltov. Tokovi, ki nastanejo pri udarcu strele, lahko stalijo kovinske žice ali segrejejo materiale do temperature, pri kateri se vnamejo ali eksplodirajo. Vsak objekt mora biti zato zaščiten s strelovodom, ki zmanjša učinek strele oz. odvede tok v zemljo. S tem prepreči požar, ki bi ga lahko strela zanetila in druge poškodbe objekta, ki bi pri udaru strele lahko nastale.
V zgradbah, opremljenih s strelovodom, ki je izdelan v skladu s sodobnimi standardi za izdelavo strelovodov, ni nevarnosti, da bi prišlo do udarca strele v objekt. Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki, ki so navadno železni ali bakreni. Ti materiali so dobri prevodniki, zato morebitni udar strele manj segreje strelovod, kar zmanjša možnosti za njegovo poškodbo. Kovinski vodniki, nameščeni po strehi, tvorijo lovilni sistem, ki lovi strelo in jo vodi do odvodov. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem. Sestavljajo jih navpični vodniki, ki potekajo od strehe do tal. Ozemljilo poskrbi za odvod in razpršitev električnega toka, ki ga sprošča strela v zemljo v okolici objekta. Upornost posameznega ozemljila mora biti čim manjša, vrednost največje dovoljene upornosti pa je odvisna od specifične upornosti tal. Spoj strelovodne inštalacije z zemljo lahko izvedemo na dva načina:
- z valjancem, položenim v zemljo,
- z uporabo paličnih ozemljitvenih sond.
Pri slednjem so potrebni zgolj minimalni izkopi, zato je priporočljiv takrat, kadar nam okolica objekta ne omogoča izvedbe izkopa za polaganje valjanca.
Snegolovi
Snegolovi preprečujejo zdrs snega in hkrati olajšujejo vzdrževanje strehe. Po strehi morajo biti dovolj gosto razporejeni, na gostoto namestitve pa vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
- naklon strehe;
- vrsta kritine;
- vrsta snegolova;
- podnebne razmere oz. količina pričakovanih snežnih padavin.
Nameščamo jih ob prekrivanju strehe. Lahko so linijski ali točkovni, največkrat izdelani iz nerjaveče pločevine, lahko pa so tudi plastični. Linijski snegolovi so primerni predvsem za manj strme strehe. Pri večjih nagibih je priporočljiva kombinacija linijskih in točkovnih snegolovov.
