Strokovno in kvalitetno vam položimo keramiko in vse vrste kamna.

Nudimo tudi:

• adaptacija kopalnic (prenova celotne kopalnice in ostalih prostorov)
• polaganje granitogresa, gresa
• polaganje mozaika
• nabava in svetovanje pri izbiri materialov (keramika, granitogres, itd)

Zakaj izbrati NAS?

- pri delu uporabljamo preverjena lepila
- smo konkurenčni
- po zaključku del temeljito počistimo za seboj in poskrbimo za odvoz odpadnega materiala

Krovstvo in kleparstvo zahtevata izredno dobro poznavanje materialov ter izkušnje pri izvedbi del, saj gre za storitve, ki morajo biti opravljene maksimalno kakovostno, natančno in zanesljivo.

Kleparska dela obsegajo:

•       Žlebove in odtočne cevi,
•       Obrobe,
•       Strelovodne napeljave,
•       Snegolove.

Žlebovi in odtočne cevi

Voda iz strehe objekta odteka po žlebovih in odtočnih ceveh. V žlebove izteka meteorna voda s strehe, ki jo nato sprejmejo odtočne cevi in jo odvajajo v kanalizacijo ali vodnjak. Posamezni elementi žlebov in odtočnih cevi so izdelani iz pločevine debeline 0,5 mm (bakreni žlebovi in žlebovi iz pocinkanega jekla) ali 0,8 mm (aluminijasti žlebovi). Za delo s kovinskimi žlebovi so potrebna posebna znanja in orodja, da je izvedba žleba in odtočnih cevi zares kakovostna.

Premer žleba in odtočne cevi se računata glede na površino strehe. Za strehe manjše površine (do 25m²) je ustrezna debelina žleba 70 mm in debelina odtočne cevi 50 mm, medtem ko je za strehe večje površine (do 100 m²) ustrezna debelina žleba 100 mm in odtočne cevi 125 mm. Površina se prepolovi, kadar iz strehe vodita dva žlebova oz dve odtočni cevi.

Zunanji rob žleba mora biti cm do dva nižji od notranjega roba, kar ob preveliki količini padavin in polnem žlebu ali njegovi zamašitvi prepreči, da bi voda odtekala po površini objekta in povzročala škodo. Padec žleba proti odtočni cevi mora biti 0,5 do 1 cm na meter dolžine. Po položaju so žlebovi lahko ležeči ali viseči, na streho so pritrjeni s posebnimi kljukami iz enakega materiala in v enaki barvi kot so žlebovi. Odtočne cevi pritrdimo na fasado, z objemkami ali s sidri za cevi.

Obrobe

Obrobe služijo estetskemu in funkcionalnemu zaključku strehe. V uporabi so predvsem naslednje vrste obrob:

-      Zidne obrobe, katere namestimo na prehodih med streho in steno objekta in jih polagamo na opaž ali letve,

-      Zaključne ali vetrne obrobe, ki so namenjene za namestitev na čelni strani strehe ali na robu objekta. Lahko so enodelne, dvodelne ali tridelne,

-      Dimniške obrobe: dimniki in zračniki so najbolj problematični elementi strehe, ki jih je treba dobro zatesniti. K temu med drugim pripomorejo tudi dimniške obrobe.

-      Dilatacijske obrobe, ki se nameščajo na stiku dveh objektov.

-      Protipožarna obroba, ki loči dva sosednja objekta in varuje pred prenosom požara z enega na drugega.

Strelovodne napeljave

Strela je naravni pojav, katerega del sta blisk in grom. Lahko je zelo nevarna, saj se ob njej sprosti velika količina energije, napetost pri streli pa lahko doseže več deset tisoč voltov. Tokovi, ki nastanejo pri udarcu strele, lahko stalijo kovinske žice ali segrejejo materiale do temperature, pri kateri se vnamejo ali eksplodirajo. Vsak objekt mora biti zato zaščiten s strelovodom, ki zmanjša učinek strele oz. odvede tok v zemljo. S tem prepreči požar, ki bi ga lahko strela zanetila in druge poškodbe objekta, ki bi pri udaru strele lahko nastale.

V zgradbah, opremljenih s strelovodom, ki je izdelan v skladu s sodobnimi standardi za izdelavo strelovodov, ni nevarnosti, da bi prišlo do udarca strele v objekt. Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki, ki so navadno železni ali bakreni. Ti materiali so dobri prevodniki, zato morebitni udar strele manj segreje strelovod, kar zmanjša možnosti za njegovo poškodbo. Kovinski vodniki, nameščeni po strehi, tvorijo lovilni sistem, ki lovi strelo in jo vodi do odvodov. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem. Sestavljajo jih navpični vodniki, ki potekajo od strehe do tal. Ozemljilo poskrbi za odvod in razpršitev električnega toka, ki ga sprošča strela v zemljo v okolici objekta. Upornost posameznega ozemljila mora biti čim manjša, vrednost največje dovoljene upornosti pa je odvisna od specifične upornosti tal. Spoj strelovodne inštalacije z zemljo lahko izvedemo na dva načina:

-      z valjancem, položenim v zemljo,

-      z uporabo paličnih ozemljitvenih sond.

Pri slednjem so potrebni zgolj minimalni izkopi, zato je priporočljiv takrat, kadar nam okolica objekta ne omogoča izvedbe izkopa za polaganje valjanca.

Snegolovi

Snegolovi preprečujejo zdrs snega in hkrati olajšujejo vzdrževanje strehe. Po strehi morajo biti dovolj gosto razporejeni, na gostoto namestitve pa vplivajo predvsem naslednji dejavniki:

-      naklon strehe;

-      vrsta kritine;

-      vrsta snegolova;

-      podnebne razmere oz. količina pričakovanih snežnih padavin.

Nameščamo jih ob prekrivanju strehe. Lahko so linijski ali točkovni, največkrat izdelani iz nerjaveče pločevine, lahko pa so tudi plastični. Linijski snegolovi so primerni predvsem za manj strme strehe. Pri večjih nagibih je priporočljiva kombinacija linijskih in točkovnih snegolovov.

Med zaključna gradbena dela, uvrščamo tudi izdelavo fasade. Fasade ločimo glede na razčlenjenost oziroma enostavnost površin, ki jih je potrebno obdelati. Med fasaderskimi deli so zajete predvsem fasade, ki jih izdelamo z različnimi nanosi gotovih mešanic malt in klasičnim ometavanjem ter zaključno obdelavo le teh. Med zaključnimi obdelavami so najbolj poznane različne vrste struganja, prskanja, vrezavanja reg, štokanja in drugo.  

Najpomembnejša vloga fasade je zagotovo zaščita objekta pred atmosferskimi vplivi ter seveda izgled zgradbe. Zato, da izpolni ti dve funkciji, morajo biti pri njeni izdelavi uporabljeni ustrezni materiali in tehnologija, glede na vrsto fasade.

Kot zaključni sloji ometov se uporabljajo tako imenovane žlahtne malte, ki zahtevajo posebno pripravo in jih vse redkeje pripravljajo na gradbišču samem. Vedno več se uporabljajo gotove  maltne mešanice. Poleg klasičnega nanosa, ki ga sestavljajo cementna  obrizga, grobi omet in zaključni finalni sloj iz žlahtnega ometa, so znani tudi fasadni sistemi demit. Vendar je odločitev glede vrste in estetskih standardov fasade odvisna od arhitektonske zasnove zgradbe in okolja, v katerem gradimo.

Med fasaderska dela prištevamo:

-      Izdelavo vseh vrst zaključnih žlahtnih malt

-      Izdelava fasadnih ometov

-      Površinska obdelava zaključnega fasadnega sloja

-      Izvedbo sistemov fasad, ki poleg zaključnih slojev vključujejo tudi toplotno izolacijo različnih debelin.

Izdelava fasade

Fasada je nanos maltne mešanice iz veziva, peska in vode. Njena osnovna naloga je ščitenje zidovja pred zunanjimi vplivi, ima pa tudi dekorativno funkcijo. Kakovostna fasada mora biti paro prepustna, poleg tega pa mora tudi odbijati dež.

Fasade ločimo na:

-      Prezračevalne,

-      Neprezračevalne,

-      kontaktne.

Prezračevalna

Prezračevalna fasada zaradi zračne plasti med toplotno izolacijo in zunanjo fasadno oblogo omogoča prezračevanje in s tem preprečuje nabiranje vlage, ki iz notranjih prostorov prek zidu in izolacije prehaja proti zunanjosti.

Neprezračevalna

Pri neprezračevalnih fasadah je toplotna izolacija pritrjena na opeko in še dodatno obzidana z zunanjo plastjo opek, ta pa pozimi pogosto povzroča kondenzacijo vlage.

Kontaktna

Pri nas se najpogosteje uporablja kontaktna vrsta fasade. Delimo jo na debeloslojno in tankoslojno.

Fasade se med seboj razlikujejo tudi glede na vrsto uporabljene malte, oziroma uporabljenega veziva v maltni mešanici in glede na način nanašanja končnega nanosa malte na steno.

Nanos fasade

Fasado lahko nanašamo ročno ali strojno. Pri ročnem nanosu z zidarsko žlico, malto nanesemo v dveh slojih, pri strojnem pa se malta nanaša s posebnim strojčkom. Končni videz fasade je odvisen od izvedbe in izbire zaključnega sloja fasadnega ometa.

Fasado je treba vsake toliko časa pregledati in poškodovana mesta popraviti, saj lahko v nasprotnem primeru v zid prodre voda. Manjše luknje lahko zakrijemo s posebnim premazom za popravilo razpok, večje pa moramo ometati.

Oblaganje fasade

Fasadna obloga je zunanja plast fasadnega ovoja, katere osnovna naloga je prevzemanje temperaturne obremenitve ter ščitenje stene pred vplivi iz okolja in požarom. Z uporabo izolacijskih fasadnih sistemov se zmanjša izguba energije pri ogrevanju, zaščitimo se pred hrupom iz okolja, posredno pa se zmanjša tudi onesnaževanje okolja s škodljivimi plini. Ker so temperaturna nihanja zmanjšana se s tem izognemo nastajanju rosenja (kondenza). Zaključni sloji nudijo izbiro med različnimi materiali: mineralni, silikatni ali na bazi umetnih smol. Na voljo so različne debeline in tudi različne možnosti obdelave.

Fasade delimo na obloge in prevleke.  Med prevleke spadajo različne vrste ometov, ki se delijo glede na vrsto veziva, ki je lahko:

-      cementni,

-      apneni, 

-      akrilni, 

-      silikonski, 

-      silikatni. 

Poleg veziv ometi vsebujejo tudi mineralna polnila in vodo. Z različno tehniko nanosa lahko dosežemo različne strukture ometa. Vse ostale fasadne obloge pa spadajo v skupino oblog, te pa so lahko:  

-      kovinske,

-      lesene,

-      opečne,

-      keramične,

-      steklene,

-      kamnite,

-      iz umetnih snovi,

-      iz mineralnih kompozitov.

Pleskanje fasade

S pleskanjem fasade podaljšamo življenjsko dobo vgrajenih materialov. Sodobne barve in premazi so vodoodbojni, paro propustni in odporni na svetlobo in škodljive vremenske vplive.

Podstavek fasade (cokel)

Prav tako kot fasado je potrebno obdelati z izolacijo tudi podstavek fasade, saj s tem preprečimo tako imenovani toplotni most (neželjeno uhajanje toplote). Obdelamo ga s toplotno izolacijo, ki je odporna na vlago in ima večjo trdnost. Dekorativni mozaičasti ometi dodatno zaščitijo podstavek. Nanašamo jih lahko gladko ali pa po želji tudi v obliki kamna.

Katero izolacijo torej izbrati?

Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanje toplote ne moremo zaustaviti, lahko ga zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij.

Pri izbiri bodite predvsem pozorni na:

-      Toplotna prevodnost λ(W/mK) – Čim manjša je toplotna prevodnost, toliko boljši je toplotno-izolacijski material

-      Toplotna prehodnost U(W/m2K) – Čim manjša je toplotna prehodnost, tem manjše bodo energijske izgube.

Nekaj informacij o nekaterih  izolacijskih materialih:

Med gradbena dela sodi tudi omet, ki je eden najbolj izpostavljenih delov našega stanovanja ali hiše, zato moramo z lepim zunanjim ometom poskrbeti za dober prvi vtis. Pred nanosom se moramo odločiti na kakšen način bomo nanesli malto, ročno ali strojno, in kakšno maltno mešanico bomo uporabili. Ometi so veliki korak k lažji predstavitvi končnega izgleda prostora. Ometi skrijejo vse napeljave, električne, vodovodne, kanalizacijo in prezračevalne vode. Ometi nam prvič pokažejo stene v vsej svoji lepoti, brez fug, lukenj, sledi krpanja in predvsem zakrijejo manjše napake nenatančne gradnje.

Klasični ometi

Klasični ometi se izvajajo v naslednjih korakih.

• nanašanje cementnega šprica
• izdelava faž
• klasično ometavanje
• zaribavanja

Strojni ometi

 V primerjavi s klasičnimi ometi so strojni ometi vgrajeni hitreje in material, ki ga vgrajujemo se pripravi vedno v istem razmerju in po istem postopku. Zato so  strojni ometi enake kvalitete materiala po celotnem objektu. Strojni ometi se vgrajujejo v novogradnje kakor tudi v adaptirane objekte.

Strojni ometi se delijo na:

Apneno cementni strojni ometi, ki so trši, bolj podobni ročni ometom in dajejo videz grobega ometa, primerni so predvsem za vlažne prostore.

Apneno mavčni strojni ometi, ki so mehkejši, občutljivejši in na pogled bolj gladki, uporabljamo jih za bivalne prostore.

Toplotnoizolacijski strojni ometi so ometi z boljšimi toplotnoizolativnimi lastnostmi.