Pri načrtovanju hišne kanalizacije je potrebno biti pozorni na čim krajše zbiralne vode in priključke, ki vodijo od sanitarne opreme do vertikalnega voda, ti pa v osnovni vod zunaj objekta do javnega kanala. S tem se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Ob tem upoštevajmo tudi predpisane minimalne naklone in dimenzije. Da preprečimo prehod smradu, ki se sprošča pri razkrajanju in razpadu odplak, mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo.

Priključek hišne kanalizacije na javni kanal se izvede s cevmi premera 200 mm z vsaj 2 % padca. Priključi se ga pod kotom 45 ° v smeri vodnega toka v kanalu. Pri klasični izvedbi se hišni priključek izvede v zgornji polovici kanalske cevi. Danes pa najpogosteje uporabljamo fazonske priključne kose, katere priključujemo v višini osi kanala. Čistilni pokrov ali revizijski jašek je potrebno vgraditi na vseh spremembah smeri ali pri padcu hišnega voda. Slepih jaškov ne delamo več.

V hišni kanalizaciji moramo kanalske vode položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem ter dinamično in statično obtežbo. Izkopi morajo biti narejeni v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov), dno jarka pa mora biti izravnano. V primeru slabe čvrstosti terena, je potrebno nasuti pesek ali gramoz. Kanalsko omrežje mora biti v celoti iz kakovostnih cevi. Stiki med cevmi morajo biti dobro zatesnjeni.

Padavinska voda mora iti skozi peskolov, preden odteče v kanalizacijo. Ponavadi se peskolov postavi na mesto, kjer se kanalizacija lomi iz vertikalnega v vodoravni položaj. Odtoki morajo biti zavarovani pred zmrzovanjem. Priključki na glavni vertikalni vod oklepajo 60 °. Če se navpična smer lomi za več kot 30 °, vgradimo revizijski element.

Ograje spremljajo človeka skozi vso njegovo zgodovino, v današnjih časih pa najrazličnejše tipe ograj funkcionalno in estetsko vključujemo v naš dom. Poleg varovanja lastnine ograje zagotavljajo vašemu domu varnost

Vsekakor pa ne smemo zanemariti estetske komponente ograj. Ograje morajo namreč poudariti tudi lepoto vašega doma, ne glede na to, iz kakšnih materialov so. Pri izbiri materialov in izgleda vrtnih, balkonskih in drugih ograj je potrebno upoštevati tudi obliko objekta ter okolice, v kateri se vaš dom nahaja.

Tako poznamo:

-      stopniščne ograje,

-      balkonske ograje,

-      vrtne ograje.

Vrste ograj (materiali)

Za ograje uporabljamo predvsem les ali kovino. Navpični nosilni stebri so lahko tudi kamniti. Lesene ograje se uničijo prej kot kovinske. Izberite vedno le globinsko impregniran les. Lesene ograje so lahko videti zelo elegantno, če so narejene iz lepo oblikovanih letev. Pobarvane ali polakirane lesene ograje so še posebej privlačne, potrebujejo pa redno barvanje in so zato zahtevnejše za vzdrževanje.

Kovinske ograje so narejene iz žične mreže ali kovanega železa. Tudi tu ločimo funkcionalne in okrasne ograje.

Postavitev ograje

Za stabilnost ograje je pomembno zasidranje navpičnih nosilnih stebrov in razdalja, v kateri so stebri postavljeni. Leseni ali kovinski stebri naj bodo zasidrani 60 cm globoko v tla, in sicer s pomočjo betonskega temelja (30 x 30 cm), leseni stebri pa lahko tudi s pomočjo kovinskega čevlja (cev) ki se zabije v tla.

Tudi kamniti in sezidani stebri morajo biti zabetonirani 60 cm globoko v tla. Zelo privlačne in funkcionalne so tudi sezidane zaključne obrobe, ki zadržijo vodo, da ne škropi in teče po ograji. Temelji naj bodo prav tako globoki 60 cm, da ne pride do poškodb zaradi zmrzali.

Izdelava škarpe je zahtevno opravilo, saj ima poleg okrasne tudi nosilno funkcijo in je brez predhodne analize terena in velikokrat tudi brez statika ni mogoče izdelati. Predhodno je potrebno izbrati tudi material, da se škarpa res uvrsti v celostno podobo vašega stanovanjskega ali poslovnega objekta.

Sama izdelave škarpe zahteva veliko natančnost, saj je potrebno zagotoviti ustrezno povezavo armature temeljev in zidu ter hkrati zagotoviti ustrezno drenažo, da se voda ne nabira med škarpo in zemljiščem, ki ga podpira. Hkrati se je potrebno odločiti za pravilno izvedbo strukture škarpe (izvedba s stebri ali popolnoma armirana integralna izvedba).

Za izdelavo škarpe oz. tako imenovanega podpornega zidu je pomembnih več dejavnikov. Upoštevati je potrebno pritisk zemljine na škarpo, dimenzijo temelja, ustrezno armaturo in seveda kakovostno betonsko mešanico.

Izdelujemo kamnite in betonske škarpe.

Kamnite škarpe

Izdelava kamnite škarpe pride v poštev v primeru, če se odločimo, da želimo naši okolici dati poseben oziroma lepši izgled. Kamnita škarpa preprečuje vsipanje zemlje, če je zemljišče v naklonu. Kamnite škarpe lahko danes tudi estetsko dodelamo in sicer tako, da praznino med kamni fugiramo.

Betonska škarpa

Izdelava betonske škarpe je enostavnejša, hitrejša in tako tudi cenovno bolj ugodna ob kamnite škarpe. Pri betonski škarpi veljajo enaka pravila kot pri kamniti, prav tako je potrebno paziti na ustrezen teren, armaturo in drenažo. Betonske škarpe se lahko dodelajo z dekorativnimi elementi po vašem okusu. (različne vrste kamna, fasadni sistem itd.)

Stopnice so konstrukcijski element, ki je namenjen povezovanju višinskih razlik, na ta način, da višinsko razliko razdeli v manjše višinske enote, ki so prilagojene dolžini običajnega človekovega koraka.

Pri gradnji stopnic moramo biti pozorni na:

-      višino med etažami,

-      višino in dolžino posamezne stopnice,

-      celotno razpoložljivo dolžino in debelino stopnic,

-      debelino zaključnih slojev.

Idealna razmerja v dimenziji stopnišča so v naslednjih izmerah:

-      idealna širina stopnice se giblje med 23 in 29 cm.

-      idealna višina stopnice je med 17 in 21 cm.

-      z določitvijo višine in globine dobimo tudi že naklonski kot stopnice. Idealni naklonski kot stopniščne rame je 30 stopinj. Če je višina stopnice manjša, bo torej potrebna večja površina stopnice.

-      preko trase celotnega stopnišča moramo biti pazljivi, da so razlike med višino in širino posameznih stopnic minimalne.

-      če je tloris stopnic krajši kot je potrebno za premagovanje celotne višinske razlike, moramo predvideti vmesni podest. Ta ravni vmesni del mora biti globok vsaj 90 cm oz. toliko, kolikor je široka stopniščna rama;

-      stopnišče mora biti opremljeno z ograjo za oprijemanje. Idealna višina ograje je med 85 in 95 cm, merjeno od korena stopnic. Odprtina med ograjo in stopnico, če ta sploh obstaja, ne sme biti večja od 15 cm;

-      pri načrtovanju vrat moramo paziti, da se vrata ne odpirajo preko stopnišča.

Ločimo različne vrste stopnišč, glede na njihovo obliko. Tako so po obliki stopnice lahko:

-      ravne:

-      spiralne oz. zavite:

-      eno- ali večramne:

Izbor oblike je odvisen od razpoložljivosti prostora.

Stopnice delimo na več vrst tudi glede na način njihovega podpiranja. Lahko prenašajo obtežbo v nosilce, ki so lahko jekleni, armiranobetonski ali pa leseni (nosilnost na posebej v ta namen izdelanih nosilcih), lahko so položene na armiranobetonsko ploščo (nosilnost na plošči), lahko so usidrane v zid, eno- ali obojestransko (nosilnost na steni).