Obstojnost in življenjska doba položenih tlakovcev sta odvisni od pravilne priprave terena in pravilnega načina polaganja.
Zato priporočamo naslednji vrstni red polaganja tlakovcev:
Nosilni sloj
Nosilni sloj pripravimo iz 50-70 cm zmrzlinsko obstojnega drobljenega gramoza (0-32 mm). Višina nosilnega sloja je odvisna od vrste obremenitve in od strukture tal. Material ustrezno utrdimo z valjanjem ali nabijanjem do ustrezne nosilnosti in ga nanesemo pod naklonom min. 2,5 %.
Nosilna ter drenažna folija
Po želji lahko namestimo pod ali na nosilni sloj drenažno folijo, ki preprečuje ponikanje prodnatega nasutja v zemljo. S tem se boste izognili pogostim popravilom kot so neravnine, grbine, kotanje ali kolesnice. Talna konstrukcija ostaja stabilna in ravna.
Drenažni sloj
Na nosilni sloj oziroma folijo položimo 3-5 cm zmrzlinsko obstojnega peska frakcije 4-8 mm. Potrebno je paziti, da ohranimo naklon terena. Tega sloja materiala ne vibriramo. Pri polaganju tega sloja si pomagamo z lesenimi ali aluminijastimi vodili, po katerih posnamemo odvečen pesek.
Polaganje tlakovcev
Tlakovce pričnemo polagati v vogalu, pravokotno na glavno vhodno linijo. Po možnosti pričnemo tlakovati na najnižjem delu tlakovane površine. Tako sive, barvne in večbarvne tlakovce moramo jemati z več palet hkrati, le tako lahko zagotovimo enakomerno barvno tlakovano površino. Pri polaganju moramo paziti, da tlakovcev ne stiskamo enega ob drugega in ohranjamo primerno fugo med kockami, da preprečimo konične napetosti. Za ohranjanje linije polaganja si pomagamo z napeto vrvico. Tlakovce ravnamo z ravno letvijo in plastičnim kladivom. Tlakovce ob zidovih ali robnikih zaključimo z rezanjem ali sekanjem.
Fugiranje
Po končanem polaganju tlakovcev fuge med tlakovci zamedemo s kremenčevo mivko, in sicer ob suhem vremenu. Odvečno mivko odstranimo. Priporočamo, da postopek ponovimo 2-3 x.
Vibriranje
Po končanem fugiranju tlakovce vibriramo z vibracijsko ploščo, ki je oblečena z gumo, da se pri vibriranju ne bi poškodovala površina tlakovcev. Pred tem moramo tlakovce dobro očistiti ostankov mivke in ostalega materiala. Namen vibriranja je, da zravnamo površino tlakovcev.
Zakaj je pomemben kanalizacijski jašek?
Včasih se po prihodu na objekt izkaže, da ni potrebno čiščenje odtočnih cevi, pač pa čiščenje greznice, jaška ali javne kanalizacije. Zaradi navedenih razlogov je smiselno in racionalno vedeti kje poteka kanalizacija in kje so zunanji revizijski in čistilni kanalizacijski jaški.
V nekaterih primerih je čiščenje odtočnih cevi tudi lažje izvesti iz prvega kanalizacijskega jaška.
Pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji kanalizacije:
- uporaba 2x 45° kolen namesto 90° - s tem omogočite lažji pretok in enostavnejše čiščenje v primeru zamašitve
- gradnja kanalizacije s padcem v naklonu od 1 do 2,5% - to je 1 do 2,5 cm na tm
- vgradnja revizijskih kosov na mestih, ki omogočajo ustrezno čiščenje
- vgradnja revizijskih kanalizacijskih jaškov na mestih, ki omogočajo dostop v posamezne veje kanalizacije. V objektih je potrebna vgradnja oljnih jaškov.
Kanalizacijski jašek naj bo izveden tako, da fekalije odtekajo in ne zastajajo. Muldo je najenostavneje izdelati tako, da se odrežejo zgornji deli cevi, kadar pa ne gre drugače, se izdela betonska mulda in sicer zopet tako, da vodi fekalije proti izhodu.
Poznamo pa različne vrste pokrovov kanalizacijskih zamaškov, in sicer:
- Betonski pokrov z rinko - odpiranje z vzvodom
- Litoželezni za različne obremenitve - odpiranje z vzvodom
- Litoželezni proti smradni, z vgrajenim tesnilom- odpiranje z vzvodom
- Oljni jekleni- odpiranje z namenskimi kljukami, ki se privijejo v navoje v pokrovu
- Oljni RF- odpiranje z namenskimi kljukami
Pri oljnih jaških uporabljajte parafinsko olje ali olje, ki preprečuje kroženje zraka in s tem tudi širjenje smradu iz jaška.
Greznice
Greznica je neprepustni zbiralnik odpadne vode iz posameznega objekta, iz katerega se odvaža zbrana sanitarna voda in izločeno blato na komunalno čistilno napravo. Odvajanje gospodinjskih odpadkov, površinske ali odpadne vode, onesnažene z ogljikovodiki, oziroma lahkimi mineralnimi olji in trdimi delci, je večen problem. Pred izpustom v okolje je potrebno onesnažene vode očistiti. Standardi in veljavni slovenski predpisi pa postavljajo tem stvarem zelo visoke zahteve.
Bistvo delovanja greznice je enostavno čiščenje. V greznici porabijo bakterije zelo kratek čas za razgradnjo določenih snovi. V dobro izdelani več prekatni greznici bi naj bil ta čas 2 do 3 mesece, skladno z ustreznim skupnim volumnom. Tekočina mora biti v vseh prekatih v čim bolj mirujočem stanju, temu ustrezno pa morajo biti oblikovani tudi vtoki, da ne povzročajo turbulenc. V vsakem prekatu se določene snovi izločajo s sedimentacijo težjih snovi na dno ali lažjih na površje, torej so iztoki iz posameznih prekatov pod površjem, vendar ne izpod sredine. Po določenem času, ko se nabere zadostna količina sedimentov, je potrebno greznico, s sedimenti iz vseh prekatov, izprazniti. Zaradi varovanja okolja mora biti kompletna greznica vodotesna, da ne pride do pronicanja fekalij.
Ločimo:
- greznice z enim prekatom - za usedline
- greznice z več prekati - za usedline
- greznice z več prekati - za gnitje, oziroma biološko predelavo
Prane plošče so klasične plošče, narejene po metodi direktnega pranja s čisto vodo. Z uporabo različnih barv kamna, rečnih agregatov in s pomočjo pranja s čisto vodo dobimo površino, ki je enaka naravnemu kamnu – marmorju.
Odlikuje jih visoka površinska obstojnost na zmrzal in soljenje ter dolgotrajna obstojnost barv. Uporabljamo jih za tlakovanje pohodnih in povoznih površin, odvisno od priprave podlage.
Teren za polaganje pranih plošč moramo najprej izkopati ter poskrbeti za drenažo, nato pa ga utrditi glede na namembnost. Na tako pripravljeno površino nato nasujemo tamponski sloj ter na njem pripravimo posteljico. Prane plošče lahko polagamo v posteljico tako, da se medsebojno stikajo z distančnimi robovi ali pa puščamo prostor za širše fuge.
Najpreprostejši način odvodnjavanja odpadne vode je razpršeno oziroma disperzno odvodnjavanje.
Razpršeno odvodnjavanje padavinske vode je odvajanje padavinske vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem preko njihovih mejnih robov ali pri odvajanju padavinske odpadne vode preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske vode iz teh površin.
Betonska muldnica je namenjena linijskemu odvodnjavanju meteorne vode, kjer ni velikih količin vode.
Minimalni priporočeni padec za odvajanje voda je 2 %. To pri dolžini 50 m nanese 1 m višinske razlike med začetkom in koncem poti.
